Povečava
KOLONOSKOPIJA / O kolonoskopiji

Kolonoskopija je preiskava, pri kateri zdravnik specialist s posebnim medicinskim pripomočkom, imenovanim endoskop, pregleda celotno debelo črevo. Endoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice debelega črevesa in danke.

Zanesljivo odkrivanje sprememb

Kolonoskopija je najzanesljivejša diagnostično-terapevtska metoda, s katero lahko odkrijemo bolezenske spremembe na debelem črevesu in danki. Če zdravnik gastroenterolog med kolonoskopijo odkrije črevesne polipe, jih lahko s pomočjo endoskopa tudi odstrani. Zdravnik lahko med preiskavo vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo – opravi biopsijo. To, da je zdravnik specialist opravil biopsijo oziroma odvzel vzorec tkiva, še ne pomeni raka – pomeni le, da zdravnik specialist želi preveriti, za kakšno tkivo gre. Odvzeto tkivo nato pregleda zdravnik patolog in pripravi izvid, na podlagi katerega se odloči o nadaljnji obravnavi.

Kolonoskopija traja od 20 do 60 minut

Med preiskavo ležite na boku ali hrbtu. Pri preiskavi zdravnik specialist črevo napihuje z zrakom, da bolje vidi črevesno sluznico in morebitne bolezenske spremembe. Zaradi zraka v črevesu se lahko pojavijo občutek pretakanja v črevesju, napetost ali krči, dokler zraka ne izločimo. Izjemoma se lahko med preiskavo pojavijo tudi bolečine. Če se to zgodi, povejte zdravniku specialistu, ki bo ustrezno ukrepal in vam olajšal bolečine.

S preventivo do zdravja

Pomembno je, da upoštevate priporočila vašega gastroenterologa. Poleg tega je pomembno, da še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, zaprtja, ki jim sledijo driske, zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu in druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete z izbranim osebnim zdravnikom.

Oglejte si kratko video predstavitev postopka kolonoskopije.

Ali je kolonoskopija tvegana?

Zapleti med kolonoskopijo so zelo redki, za varnost posega pa je zelo pomembno, da na preiskavo pridete z dobro očiščenim črevesom. Če vam zdravnik med kolonoskopijo odstrani polip, lahko pride do krvavitve, ki se navadno ustavi sama in so zato le redko potrebni drugi posegi. Izjemoma lahko pride do predrtja (perforacije) črevesa, zaradi česar je potrebna operacija.

 

Možni zapleti po kolonoskopiji

Čeprav so zapleti po kolonoskopiji zelo redki, je pomembno, da poznate znake možnih zapletov, da jih boste lahko pravočasno prepoznali. Če po preiskavi zaznate hudo bolečino v trebuhu ali opaznejšo krvavitev iz črevesa (majhne krvavitve minejo same), če se vam zviša temperatura ali dobite mrzlico, se morate nemudoma obrniti na pomoč k zdravniku. Krvavitev iz črevesa se lahko pojavi tudi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato v tem primeru še nekaj dni pozorno opazujte svoje blato.

 

Morebitno nadaljnje zdravljenje

V primeru, da zdravnik specialist ne bo mogel izvesti celotne preiskave ali odstraniti vseh polipov, iz katerih bi se lahko razvil rak, se bo z vami dogovoril o primernem poteku nadaljnjega zdravljenja.

Če se po kolonoskopiji izkaže, da potrebujete posebno zdravljenje, se boste o tem posvetovali s svojim izbranim osebnim zdravnikom in z zdravniki specialisti. Z morebitnimi dodatnimi preiskavami bodo natančno opredelili bolezenske spremembe in skupaj boste poiskali najbolj ustrezno zdravljenje.

 

Druge metode odkrivanja raka na debelem črevesu in danki

Poznamo več metod, s katerimi lahko odkrijemo predrakave spremembe in raka na debelem črevesu ali danki. Najpomembnejša in najzanesljivejša metoda je kolonoskopija, ki omogoča pregled celotnega debelega črevesa. Če kolonoskopija ni uspešna, lahko gastroenterolog osebo napoti na CT kolonografijo.

Več informacij o metodah odkrivanja najdete na naslednji povezavi.

Modul 1 - Raziskovanje črevesa

Ko jemo, hrana potuje po požiralniku v želodec in nato v tanko črevo, kjer se absorbira večina hranljivih snovi iz hrane.

Debelo črevo je približno 1,5 metra dolga cev, ki povezuje tanko črevo z danko in zadnjikom. Začne se s slepim črevesom na spodnji desni strani trebušne votline ter poteka najprej navzgor do spodnje strani reber, nato pa prečno na levo stran telesa in navzdol do medenice. Debelo črevo je široko približno 3 centimetre in ima mnogo pomembnih vlog v našem telesu, med drugim shranjevanje in izločanje odpadnih snovi iz telesa.

V debelem črevesu se lahko pojavi vrsta težav, med katerimi so tudi polipi ter rak. Polipi se pogosto pojavijo v debelem črevesu, vendar so običajno benigni, kar pomeni, da se ne širijo v preostale dele telesa. Običajno ne povzročajo nobenih težav. Kljub temu je zelo pomembno, da jih odkrijemo ter odstranimo, saj skozi leta lahko zrastejo in postanejo maligni. Čeprav večina polipov nikoli ne postane maligna, je dejstvo, da rak na debelem črevesu ali danki največkrat nastane prav iz sprva majhnih in benignih polipov. Za njim največkrat zbolijo osebe, ki so starejše od 50 let.

Za pregled debelega črevesa in danke se uporablja več metod, med vsemi najbolj natančna in najbolj zanesljiva pa je kolonoskopija. Med kolonoskopijo gastroenterolog črevo pregleda s kolonoskopom. To je za prst debela in približno 1,5 metra dolga upogljiva cev, ki ima na koncu lučko ter optična vlakna, ki projecirajo sliko na ekran. S kolonoskopom lahko zdravnik pregleda celotno debelo črevo. Če pri preiskavi odkrije polipe, jih lahko s kolonoskopom istočasno odstrani ali odščipne majhen del tkiva, opravi biopsijo za nadaljnjo mikroskopsko preiskavo, s katero lahko odkrijejo morebitno vnetje ali maligne celice.

Modul 2 - Odkrivanje in odstranjevanje polipov

Pri kolonoskopiji lahko ne le odkrijemo polipe, ampak jih tudi odstranimo. Metoda odstanjevanja polipov je odvisna od vrste polipa. Nekateri polipi iz stene črevesa zrastejo na peclju – take polipe imenujemo pecljati polipi. Gastroenterolog tak polip odstrani s kovinsko zanko, ki jo ovije okoli polipa. Skoznjo nato steče blag električni tok, ki odreže polip čim bližje črevesni steni. Polip se tako odstrani iz črevesa in se ga pošlje na nadaljnjo patohistološko preiskavo. Če se pojavijo ploščati polipi, ki se nahajajo blizu površine črevesne stene, jih lahko odstranimo z zanko, vendar je potrebno pod njih vbrizgati tekočino, ki polip dvigne stran od črevesne stene. Šele nato ga lahko ovijemo z zanko in varno odstranimo.

Polipi so običajno benigni, vendar predstavljajo večje tveganje, da se iz njih razvije rak na debelem črevesu in danki. Z odstranitvijo polipa preprečimo morebiten nastanek raka.

Kolonoskopski centri

 

Kje lahko opravimo kolonoskopijo?

Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil oziroma gastroenteroloških ambulantah in diagnostičnih centrih. Če kolonoskopijo opravljate v okviru Programa Svit, vam bodo pri izbiri kolonoskopskega centra in ustreznega termina preiskave pomagali v klicnem centru Programa Svit: 01 620 45 21.

 

Pooblaščeni kolonoskopski centri v Programu Svit so:

Abakus Medico d.o.o.
Archimed d.o.o., Maribor
Bolnišnica Topolšica
Diagnostični center Bled d.o.o.
Diagnostični center Bled d.o.o., Podružnica Ljubljana
Diagnostika d.o.o.
Endomed d.o.o.
Gastromedica d.o.o.
Klanmedic d.o.o.
Klinika Doktor 24 d.o.o.
Medicinski center Heliks, d.o.o.
Medicinski center Iatros
Splošna bolnišnica Jesenice
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
Splošna bolnišnica Celje
Splošna bolnišnica Brežice
Splošna bolnišnica Izola
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Splošna bolnišnica Dr. Franca Derganca Nova Gorica
Splošna bolnišnica Novo mesto
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
UKC Ljubljana, SPS Interna klinika, Klinični oddelek za gastroenterologijo
UKC Maribor, Oddelek za gastroenterologijo
Zdravilišče Rogaška – Zdravstvo d.o.o.

Publikacije o kolonoskopiji