Pogosta vprašanja

Kolonoskopija je preiskava, pri kateri zdravnik specialist s posebnim medicinskim pripomočkom, imenovanim endoskop, pregleda celotno debelo črevo. Endoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice debelega črevesa in danke. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah in ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenteroloških ambulantah), in diagnostičnih centrih. Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je nekoliko neugodna.

Kolonoskopija velja za najzanesljivejšo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je po navadi treba naslednjo kolonoskopijo opraviti šele čez več let oziroma kot vam to priporoči zdravnik, ki je kolonoskopijo opravil. Pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj raka na debelem črevesu in danki je ta čas krajši, o čemer na podlagi podatkov o vrsti tveganja odloči zdravnik specialist za bolezen prebavil. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah posvetujete s svojim zdravnikom.

Več o kolonoskopiji lahko preberete tukaj.

Preiskava po navadi traja 20 do 60 minut. Med preiskavo boste ležali na boku, morda tudi na hrbtu. Da bi bolje videli črevesno sluznico in morebitne bolezenske znake, bo zdravnik med preiskavo črevo napihoval z zrakom (ponekod tudi CO2). Zato se lahko pojavijo občutek napetosti, pretakanja ali krči. Če se med preiskavo pojavijo bolečine, povejte zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal.

Med preiskavo bo zdravnik morda opravil še nekatere posege: odstranil polipe (polipektomija), odvzel drobec tkiva za nadaljnji pregled (biopsija) in podobno.

Zdravnik vam bo po preiskavi povedal, kako je potekala, ali je odkril bolezenske spremembe, ali je odstranil polipe, opravil biopsijo oziroma še kateri poseg. Če ne bo odkril nobenih pomembnih sprememb v vašem debelem črevesu, vas bo takoj razveselil s to novico. Če pa bo odvzel vzorce tkiva za podrobnejšo preiskavo, boste morali počakati na izvide te preiskave. Biopsija ne pomeni, da je zdravnik odkril raka – pomeni le, da se želi prepričati, za kakšno tkivo gre.

Po takem posegu boste le kratek čas ostali na opazovanju v ustanovi, kjer bodo preiskavo opravili. Le izjemoma vas bodo morda zadržali na opazovanju do naslednjega dne.

Priporočamo vam, da greste na preiskavo s spremstvom. Če boste med preiskavo dobili pomirjevalo ali zdravilo proti bolečinam, 24 ur ne boste smeli voziti motornega vozila. Zato boste potrebovali nekoga, da vas bo odpeljal oziroma spremil domov. Morda vas bodo po preiskavi zadržali do naslednjega dne na opazovanju in boste potrebovali nekoga, da bo za vas uredil manjše opravke.

Zapleti med to preiskavo so zelo redki. Pri odstranitvi polipov lahko pride do krvavitve, ki se navadno ustavi, le redko so potrebni drugi posegi. Izjemoma lahko pride do predrtja (perforacije) črevesa, zaradi česar je potrebna operacija. Če po preiskavi zaznate hudo bolečino v trebuhu ali opaznejšo krvavitev iz črevesa (majhne krvavitve minejo same), če se vam zviša temperatura ali dobite mrzlico, se morate nemudoma obrniti po pomoč k zdravniku. Izjemoma se lahko krvavitev pojavi tudi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato še nekaj dni pozorno opazujte blato. Tudi zaradi varnosti posega je zelo pomembno, da na preiskavo pridete z zares čistim črevesom.

Da bi bolje videli črevesno sluznico in morebitne bolezenske znake, bo zdravnik med preiskavo črevo napihoval z zrakom (ponekod tudi s CO2). Zato se lahko pojavijo občutek napetosti, pretakanja ali krči. Če se med preiskavo pojavijo bolečine, povejte zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal.

Priporočamo vam, da greste na preiskavo s spremstvom. Če boste med preiskavo dobili pomirjevalo ali zdravilo proti bolečinam, 24 ur ne boste smeli voziti motornega vozila. Zato boste potrebovali nekoga, da vas bo odpeljal oziroma spremil domov.

Če ste prejeli pozitiven izvid na prikrito krvavitev v blatu preko Programa Svit, bo za vas kolonoskopijo organiziral Program Svit. Zato po obisku izbranega osebnega zdravnika sami ali skupaj z medicinsko sestro pokličite klicni center Programa Svit na telefonsko številko 01 620 45 21, od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro in nam sporočite, ali ste (oziroma niste) zdravstveno sposobni za izvedbo kolonoskopije. Dogovorili se bomo o času in kraju preiskave, ki vam bosta najbolj ustrezala. Lahko pa nam tudi pišete na naslov svit@nijz.si ali po faksu 01 620 45 29.

Po pošti vam bomo nato poslali obvestilo o potrjenem datumu in uri kolonoskopije v izbrani specialistični ambulanti, skupaj z navodili za čiščenje črevesa pred kolonoskopijo.

Kolonoskopijo lahko opravite v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil. Kolonoskopske centre, ki izvajajo kolonoskopije za Program Svit si lahko ogledate tukaj . Pri naročilu na kolonoskopijo se boste s svetovalcem v klicnem centru dogovorili, kje želite opraviti kolonoskopijo.

Čakalna doba je odvisna od posameznega pooblaščenega centra, kjer izvajajo kolonoskopijo. V Programu Svit si prizadevamo, da kolonoskopijo opravite v roku enega meseca.

S kolonoskopijo ne boste imeli stroškov. Stroške kolonoskopije v okviru Programa Svit nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pogoj je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Menstrualna krvavitev ni ovira za izvedbo kolonoskopije. Svetujemo uporabo tampona, na katerega opozorite zdravstveno osebje pri kolonoskopiji.

Zdravila za redčenje krvi načeloma niso ovira za opravljanje kolonoskopije. Natančna navodila jemanja le-teh vam bo dal vaš izbrani osebni zdravnik ali specialist, ki vam jih je predpisal.

Med pripravo na kolonoskopijo bo potrebno po dogovoru z vašim izbranim osebnim zdravnikom ali diabetologom prilagoditi odmerke zdravil, ki jih jemljete. Natančno se držite navodil vašega izbranega osebnega zdravnika ali diabetologa.

Pitje odvajala, ki ga boste dobili v lekarni, boste opravili doma, kjer boste odvajalno sredstvo raztopili v vodi in tekočino popili v skladu z navodili, ki jih boste prejeli od Programa Svit.

Če boste na kolonoskopijo naročeni pred 12. uro, boste s pitjem odvajala začeli večer prej. V kolikor boste na preiskavo naročeni po 12. uri, boste s pitjem odvajala začeli zgodaj zjutraj na dan preiskave. Prosimo, da navodila za čiščenje črevesa pred kolonoskopijo natančno upoštevate.

Po posvetu z izbranim osebnim zdravnikom se lahko odločite tudi za katero drugo vrsto odvajalnega sredstva. V tem primeru stroške odvajalnega sredstva krijete sami.

Priporočamo, da si najprej poskusite pomagati s pitjem napitkov, ki so dostopni v prosti prodaji in za katere velja, da imajo odvajalni učinek, na tešče. Če to ni uspešno, lahko uporabite blaga odvajalna sredstva, ki jih lahko kupite v lekarni v prosti prodaji. Ob tem se posvetujte s farmacevtom. Če tudi to ne učinkuje, se posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom.

Okoliščine, v katerih odvzem vzorcev blata ni primeren, so :

– menstruacija,

– zunanji ali notranji hemoroidi (zlata žila), ki krvavijo in jih je potrdil zdravnik,

– kri v urinu,

– diareja (driska).

Vzorce blata lahko oddate šele, ko bodo odpravljene zgoraj naštete okoliščine. Če potrebujete dodatne informacije lahko pokličete klicni center Programa Svit na telefonsko številko 01 620 45 21, vsak delovni dan med 9.00 in 14.00 uro, ali pišete na svit@nijz.si.

Če je bil vaš izvid pozitiven, je potrebno obiskati svojega izbranega osebnega zdravnika, ki je bil že predhodno obveščen o vašem pozitivnem izvidu laboratorijske preiskave na prikrito krvavitev v blatu. Vaš izbrani osebni zdravnik se bo po pogovoru z vami in splošnem pregledu odločil, ali ste zdravstveno sposobni za kolonoskopijo.

Morda bo pred kolonoskopijo potrebno spremeniti način jemanja zdravil, ki bi lahko vplivala na potek preiskave in vaše zdravstveno stanje (zlasti zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za uravnavanje sladkorja v krvi). Zdravil ne opuščajte sami, ravnajte izključno po zdravnikovih navodilih.

Po obisku osebnega izbranega zdravnika pokličite v klicni center Programa Svit na telefonsko številko 01 620 45 21 in nam sporočite ali ste (oziroma niste) zdravstveno sposobni za izvedbo kolonoskopije. Lahko nam pošljete tudi telefaks na 01 620 45 29 ali se nam oglasite po elektronski pošti svit@nijz.si. S svetovalcem v klicnem centru se boste dogovorili o času in kraju preiskave, ki vam bosta najbolj ustrezala. Seznam kolonoskopskih centrov, ki izvajajo kolonoskopije za Program Svit.

Nato vam bomo po pošti poslali obvestilo o potrjenem datumu in uri kolonoskopije v izbrani specialistični ambulanti in navodila za čiščenje črevesa pred kolonoskopijo.

Kolonoskopija bo uspešna le, če bo vaše črevo ob preiskavi popolnoma čisto (brez ostankov blata). V nasprotnem primeru zdravnik ne bo mogel videti črevesne sluznice, in preiskavo bo potrebno ponoviti. Čistost črevesa boste dosegli na dva načina:

– prilagajanjem prehrane nekaj dni pred preiskavo,

– s pitjem odvajala.

Izredno pomembno je, da natančno upoštevate navodila za čiščenje črevesa. Le tako bo poseg uspešen in varen.

Navodila za čiščenje – dopoldanski pregled

Navodila za čiščenje – popoldanski pregled

Rak na debelem črevesu in danki nastane, ko se začnejo celice nenadzorovano deliti. Tumor je lahko benigni ali maligni. Če je tumor benigni, ne povzroča večjih težav. Ko ga odstranijo, praviloma ne zraste ponovno in se ne širi v druge dele telesa. Maligni tumor oziroma rak na debelem črevesu ali danki (kolorektalni rak), pa se širi v okoliško tkivo. Rakave celice lahko prek krvi in limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo metastaze rakavega tkiva.

Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji zelo resen javnozdravstveni problem. Ne le zaradi pogostosti zbolevanja, temveč tudi zaradi poznega odkrivanja bolezni, ki je bistveni razlog za veliko umrljivost bolnikov.

Slovenija sodi med evropske države z največjo incidenco in umrljivostjo zaradi raka debelega črevesa in danke. Med raki v Sloveniji je rak debelega črevesa in danke na drugem mestu tako po incidenci (za kožnim rakom) kot po umrljivosti (za pljučnim rakom). Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo in zdravimo v zgodnji razvojni stopnji.

Polip je tkivna tvorba (rašča), ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Lahko pa se tvorba le plazi po površini črevesne sluznice. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav, če pa, je najpogostejša težava krvavitev iz črevesa, ki je velikokrat očem prikrita. Polipi rastejo in se sčasoma lahko spremenijo v rakasto tvorbo, zato jih štejemo za predrakave spremembe. Potrebno jih je čim prej odstraniti.

Če je test na prikrito krvavitev v blatu pozitiven, to še ne pomeni, da imate raka. Da razjasnimo, zakaj je do krvavitve prišlo, je potreben natančen pregled debelega črevesa s kolonoskopijo.

Vzrok za nastanek raka na debelem črevesu in danki še ni znan, vendar številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

Za nastanek raka na debelem črevesu ali danki dokazano vplivajo naslednji dejavniki:

Starost – približno 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let. To dejstvo postavlja starost na prvo mesto med dejavnike tveganja, zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo presejalne in preventivne diagnostične preglede.

Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje) – zdrav življenjski slog ne varuje le pred rakom, temveč tudi pred številnimi drugimi boleznimi. Najbolje je, da uživate hrano pretežno rastlinskega izvora in čim manj rdečega mesa, ste zmerni pri uporabi predelanega mesa, se izogibate sladkim pijačam in hitri prehrani, ste zadržani pri uživanju alkoholnih pijač in vsak dan vsaj 30 minut zmerno telesno dejavni.

Črevesni polipi – polipi so tkivne tvorbe, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Ker se iz polipov najpogosteje razvije rak na debelem črevesu in danki, jih je potrebno čim prej odkriti in odstraniti.

Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis) – Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis sta najpogostejši črevesni vnetni bolezni. Pri bolniki z omenjenima boleznima je tveganje za nastanek raka večje, zato je potrebno pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu ali danki.

Nekatere dedne bolezni – so sicer zelo redke, vendar pa zelo povečujejo tveganje za raka na debelem črevesu in danki. Med te bolezni spadajo različni polipozni sindromi in dedni nepolipozni rak na črevesu, pri katerem je povečano tudi tveganje za nastanek drugih rakov. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov.

Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.

Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled, kar pa je lahko usodno.

Skoraj četrtina bolnikov z rakom na debelem črevesu ali danki ima to bolezen v družini. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov.

Razlogov za to ne poznamo dovolj dobro, kaže pa, da gre za povečano družinsko nagnjenost k obolevanju in tudi za dejavnike, ki lahko sodelujejo pri nastanku raka (kajenje, škodljive snovi v prehrani, mastna hrana, premalo sadja, zelenjave in vlaknin v prehrani, premalo gibanja in podobno).

Pri teh ljudeh bi moral biti izbrani osebni zdravnik še posebej pozoren in jih po potrebi napotiti na ustrezne dodatne preiskave še pred dopolnjenim 50. letom starosti.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Več informacij o programu najdete na naslednji povezavi.

Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 do 74 let, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskane bolezni.

S Programom Svit želimo s pomočjo testa na prikrito krvavitev v blatu najti tiste ljudi, pri katerih obstaja večja verjetnost, da bodo ali so že zboleli za rakom danke ali debelega črevesa. Namen programa je predvsem v odkrivanju t.i. predrakavih sprememb – polipov (adenomov), iz katerih se lahko razvije rak.

Več informacij o programu najdete na naslednji povezavi.

Program Svit uporablja imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu. Test je lahko pozitiven ali negativen.

Po strokovni doktrini se odsvetuje ponavljanje testa, zato ga v Programu Svit ne ponavljamo. Morebitne bolezenske spremembe v debelem črevesu ali danki lahko krvavijo občasno (intervalno), zato lahko pri ponovnem testiranju dobimo lažno negativen izvid.

Načeloma se morate za kontrolno kolonoskopijo obrniti na vašega izbranega osebnega zdravnika, ki vam bo izdal napotnico, s katero se sami naročite v redni program. V kolikor vam bo kontrolno kolonoskopijo organiziral Program Svit, bo to navedeno na končnem izvidu kolonoskopije.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki je namenjen ciljni populaciji ljudi v starosti od 50 do 74 let. V program se samoiniciativno ne morete prijaviti. V program boste vabljeni s strani centralne enote Programa Svit. Pogoj je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. V kolikor imate težave z odvajanjem blata (sveža kri, črno blato, kot svinčnik tanko blato, izmenjujoče si zaprtje in driske, bolečine v trebuhu, nenamerno hujšanje), se nemudoma posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom in ne čakajte na vabilo v Program Svit.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki je namenjen ciljni populaciji ljudi v starosti od 50 do 74 let. V kolikor niste v omenjeni starostni skupini, sodelovanje ni možno. V program boste vabljeni, ko dopolnite 50 let. V kolikor imate težave z odvajanjem blata (sveža kri, črno blato, kot svinčnik tanko blato, izmenjujoče si zaprtje in driske, bolečine v trebuhu, nenamerno hujšanje), se nemudoma posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom in ne čakajte na vabilo v Program Svit. Z vašim izbranim osebnim zdravnikom se posvetujte tudi, če ima ali je imel kdo od vaših bližnjih sorodnikov raka na debelem črevesu ali danki.

Vključitev v Program Svit ne more nadomestiti kolonoskopije. V kolikor vam je bila iz zdravstvenih razlogov svetovana kolonoskopija, je pomembno, da jo opravite. Program Svit vključuje presejalni test na prikrito krvavitev v blatu. Presejalni test na prikrito krvavitev v blatu nam je v pomoč, da med asimptomatsko populacijo (ljudmi, ki nimajo nobenih težav ali znakov bolezni) odkrijemo tiste, ki imajo povečano tveganje za raka debelega črevesa in danke.

V Program Svit boste vabljeni, ko boste dopolnili 50 let. Program namreč vključuje ciljno populacijo v starosti od 50. do 74. leta starosti.

Glede na to, da imate diagnozo kronično črevesno bolezen, ste najverjetneje že pod kontrolo gastroenterologa. Svetujemo, da se redno udeležujete kontrolnih pregledov in preiskav, ki vam jih predpiše gastroenterolog.