Splošno o bolezni

O raku na debelem črevesu in danki

Rak na debelem črevesu in danki nastane, ko se začnejo celice nenadzorovano deliti. Tumor je lahko benigni ali maligni. Če je tumor benigni, ne povzroča večjih težav. Ko ga odstranijo, praviloma ne zraste ponovno in se ne širi v druge dele telesa. Maligni tumor oziroma rak na debelem črevesu ali danki (kolorektalni rak), pa se širi v okoliško tkivo. Rakave celice lahko prek krvi in limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo metastaze rakavega tkiva.

rak debelega črevesa in danke.jpg

Rak na debelem črevesu in danki skoraj vedno nastane iz črevesnih polipov. Polip je tkivna tvorba (rašča), ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Majhni polipi

pogosto ne povzročajo nobenih težav, le v redkih primerih povzročajo krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, izjemoma lahko povzroči popolno zaporo črevesa. Če polip zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, to ni le zelo boleče, temveč tudi življenjsko ogrožajoče. Pri osebah, ki so starejše od 50 let, približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Večinoma jih odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri polipih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi.

Ta bolezen je drug najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Gre za obliko raka, ki se lahko v našem telesu brez nekih očitnih znakov razvija zelo dolgo. Razno zaradi tega veliko tovrstnih rakov odkrijemo šele, ko je bolezen že v zelo razvitih fazah, ko zdravljenje ni več tako uspešno. Raka na debelem črevesu in danki lahko zelo uspešno zdravimo, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. To si želimo s Programom Svit tudi doseči. S preventivnimi pregledi blata si želimo, da bi dovolj zgodaj odkrili čim več bolezenskih sprememb v zgodnji obliki. Bolezen je namreč v začetni fazi popolnoma ozdravljiva. Z odstranjevanjem predrakavih sprememb - polipov (iz katerih se v veliki večini primerov rak na debelem črevesu in danki razvije), to obliko raka lahko celo popolnoma preprečimo.

Stanje v Sloveniji

Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji zelo resen javnozdravstveni problem. Ne le zaradi pogostosti zbolevanja, temveč tudi zaradi poznega odkrivanja bolezni, ki je bistveni razlog za veliko umrljivost bolnikov.

Prisotnost tega raka v Sloveniji narašča že od leta 1950, ko so začeli v registru beležiti novoodkrite primere te bolezni. Podatki Registra raka za Slovenijo iz let 1993–1997 potrjujejo, da je več kot 80 odstotkov bolnikov z rakom na debelem črevesu in 70 odstotkov bolnikov z rakom na danki odkritih, ko se je rak razširil iz črevesne stene v bezgavke (regionalni stadij) ali pa so bili prisotni že zasevki oziroma metastaze (napredovali stadij oziroma razsejana bolezen).

V Sloveniji letno za rakom na debelem črevesu ali danki zboli okoli 1300 ljudi, 700 pa jih na leto umre. To je zaskrbljujoč podatek glede na to, da je bolezen v začetni fazi popolnoma ozdravljiva.

Aprila leta 2009 je v Sloveniji začel delovati Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Cilj tega programa je zmanjšanje smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Če bi se vabilu v Program Svit odzvalo veliko ljudi in opravilo test na prikrito krvavitev v blatu, bi lahko veliko bolezni odkrili v zgodnejši fazi, ko je bolezen še ozdravljiva. S tem bi znatno zmanjšali umrljivost  in posledice, ki jih ta rak pusti bolnikom.

Možnosti zdravljenja

Operativna odstranitev

Operativna odstranitev tumorja ali zasevkov (metastaz) je osnovna vrsta zdravljenja zgodnjih stadijev raka debelega črevesa in danke. Operacija je večinoma priporočljiva tudi pri napredovani bolezni, saj se lahko v nasprotnem primeru rak tako razraste, da povzroči zaporo črevesa.

Z operacijskim posegom bolniku odstranijo tumor skupaj z delom črevesa in pripadajočimi bezgavkami. Zdrave konce črevesa nato zašijejo skupaj. Včasih je potrebno bolniku narediti odprtino med debelim črevesom in trebušno steno. To odprtino imenujeno stoma in služi za praznjenje vsebine debelega črevesa v posebno vrečko. Stoma je lahko začasna in jo kirurg kasneje zapre, včasih pa je potrebna stalna stoma. Bolnikom s stomo so na voljo kakovostni pripomočki in z njimi lahko živijo povsem normalno.

Pri bolnikih, ki imajo raka danke, je potrebna totalna mezorektalna eksicizija. To je operacija, pri kateri kirurg odstrani danko in mezorektum v celoti do medeničnega dna, ohrani pa analni kanal z mišico zapiralko. Odstrani celotno danko z bezgavkami, ki bi lahko bile prizadete. Na koncu debelo črevo na mestu, kjer je odrezana danka, sešije z izhodnim kanalom in tako ohrani prehodnost črevesa. Tako so večinoma ohranjeni živci, ki bolniku omogočajo, da lahko zadržuje vodo, obenem pa je ohranjena tudi njegova spolna funkcija.

Rak debelega črevesa ali danke najpogosteje zaseva v jetra. V takem primeru je pred operacijo navadno potrebna kemoterapija, ki omogoča zmanjšanje velikosti zasevkov do te mere, da jih je nato v določenih primerih mogoče operirati.

Zdravljenje z obsevanjem (radioterapija)

Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave celice. Zdravljenje z obsevanjem se praviloma kombinira s kemoterapijo. Zdravniki obsevanje priporočajo pred operacijo. Če bolnika pred operacijo niso obsevali, se priporoča obsevanje po operaciji. Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu, praviloma ne obsevajo, ampak jih čim prej operativno odstranijo.

Kemoterapija

Zdravljenje s kemoterapijo pomeni uničevanje rakavih celic z zdravili citostatiki, ki zavirajo delitev rakavih celic. Citostatiki s krvjo dosežejo tudi področja, kjer se lahko nahajajo zasevki rakastega tkiva. Ta način zdravljenja poteka v ciklih. Odmerku zdravila sledi čas počitka, nato se cikel ponovi. Cikli si navadno sledijo na dva do štiri tedne. Bolnik pri zdravljenju s kemoterapijo zdravila dobiva v bolnišnici ali ambulantno. Velika večina citostatikov na žalost deluje tudi na druge celice in pogosto povzroča neželene učinke (utrujenost, slabokrvnost, povečana možnost okužb, slabost, bruhanje, izpadanje las, ranice v ustih, driska, otekline ter otrplost rok in nog).

Zdravljenje z biološkimi tarčnimi zdravili

V zadnjem desetletju se intenzivno razvijajo biološka tarčna zdravila. Ta proti raku delujejo tako, da zavrejo različne dejavnike (rastne faktorje), ki so sicer potrebni za rast tumorja. Zaradi selektivnega delovanja na celice imajo manj neželenih učinkov. Za zdravljenje napredovane oblike raka na debelem črevesu in danki se uporabljata dve biološki zdravili, bevacizumab in cetuksimab. Bevacizumab zavira rast žil, ki jih tumor nujno potrebuje za nadaljnjo rast ter tako zavira rast in širjenje tumorja. Tudi cetuksimab zavira rast in širjenje tumorja, saj deluje proti enemu izmed rastnih faktorjev tumorja. To zdravilo se uporablja pri bolnikih, ki se niso odzvali na kemoterapijo z irinotekanom.

Metode odkrivanja

Poznamo več metod, s katerimi lahko odkrijemo raka na debelem črevesu ali danki. Najpomembnejša in najzanesljivejša metoda je kolonoskopija, ki omogoča pregled celotnega debelega črevesa. Ostale metode so še digitorektalni pregled, rektoskopija, rentgensko slikanje in ultrazvok.

Kolonoskopija

Kolonoskopija je preiskava, pri kateri zdravnik specialist s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pregleda celotno debelo črevo. Endoskop oziroma kolonoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice debelega črevesa in danke. Da si lahko zdravnik črevo natančno ogleda in opazi morebitne spremembe v črevesu je potrebno, da si pacient pred pregledom s pomočjo ustreznih odvajal dobro izprazni in očisti črevo. Če zdravnik med kolonoskopijo odkrije črevesne polipe, jih lahko s pomočjo kolonoskopa tudi odstrani. To imenujemo polipektomija. Lahko pa zdravnik med preiskavo odkrije sum na tumor, takrat vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo - opravi biopsijo. Odvzeto tkivo nato pregledajo zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopija navadno ni boleča, lahko pa je nekoliko neprijetna.

Digitorektalni pregled

Pri digitorektalnem pregledu zdravnik pretipa spodnjo polovico danke. V primeru suma na tumor so potrebne nadaljnje preiskave.

Rektoskopija

Rektoskopija je preiskava danke, pri kateri zdravnik v danko vstavi instrument, ki mu omogoča pregled sluznice. Ta preiskava praviloma ni boleča. Če zdravnik pri rektoskopiji odkrije polip, je potrebna kolonoskopija.

Rentgensko slikanje (irigografija)

Pred rentgenskim slikanjem črevo napolnijo s posebnim kontrastnim sredstvom ali zrakom. To omogoča, da postanejo rakave tvorbe vidne na rentgenski sliki.

Ultrazvok

Ultrazvok je metoda, pri kateri dobimo vpogled v notranjost mehkih tkiv. V telo potuje v obliki kratkih valov in pri tem slabi zaradi vsrkanja in neštetih odbojev. Ker zdravo tkivo absorbira in odbija valove drugače kakor tumor, je ta metoda uporabna za odkrivanje tumorja danke. Ultrazvok uporabljajo tudi za prikaz zasevkov in oceno razširjenosti polezni.

Hematest

Hematest je test za ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu. Pri hematestu lahko v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki sicer s prostim očesom navadno ni vidna. Kri lahko izvira iz polipa, tumorja ali katere druge bolezni prebavil. Test ni specifičen, zato so ob ugotovitvi krvi v blatu potrebne nadaljnje preiskave. Hematest je osnovni test, ki ga uporabljamo v Programu Svit.

Simptomi in znaki bolezni

Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzroči boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.

Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled, kar pa je lahko usodno.

Ljudje z visokim tveganjem

Med ljudi z večjim tveganjem za razvoj raka na debelem črevesu ali danki sodijo:

-        potomci staršev z rakom debelega črevesa ali danke,

-        bolniki po operaciji raka debelega črevesa ali danke,

-        vsi ljudje, pri katerih so že kdaj odstranili polipe,

-        bolniki s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen),

-        tisti ljudje, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dedni nepolipozni rak debelega črevesa.

 

Pri teh ljudeh bi moral biti izbrani zdravnik še posebej pozoren in jih napotiti na ustrezne dodatne preiskave še pred dopolnjenim 50. letom starosti.

Dejavniki tveganja

Vzrok za nastanek raka na debelem črevesu in danki še ni znan, vendar številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica  medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

Za nastanek raka na debelem črevesu ali danki dokazano vplivajo naslednji dejavniki:

Starost - približno 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let. To dejstvo postavlja starost na prvo mesto med dejavnike tveganja, zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo presejalne in preventivne diagnostične preglede.

Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje) - tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Te v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa se skrajša. Hitreje kot se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice. Tveganje za razvoj raka poveča nezdravo življenje - premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje. Zdrav življenjski slog pa ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred številnimi drugimi boleznimi.

Črevesni polipi - polipi so tkivne tvorbe, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Ker so tumor na debelem črevesu ali danki najpogosteje razvije iz polipov, jih je potrebno čim prej odkriti in odstraniti.

Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis) - Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis sta najpogostejši črevesni vnetni bolezni. Pri bolniki z omenjenima boleznima je tveganje za nastanek raka večje, zato je potrebno pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu ali danki.

Nekatere dedne bolezni - so sicer zelo redke, vendar pa zelo povečujejo tveganje za raka na debelem črevesu in danki. Med te bolezni spadajo različni polipozni sindromi in dedni nepolipozni rak na črevesu, pri katerem je povečano tudi tveganje za nastanek drugih rakov. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov.