Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke in s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. V programu je bilo doslej odkritih 3.800 primerov raka, pri 29.800 osebah je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Na dosežene rezultate smo v Sloveniji upravičeno ponosni.
Podatki o delovanju programa v letu 2022
- V Program Svit je bilo povabljenih dobrih 315.000 oseb, odzivnost na vabila je bila 63,4 %. Odzivnost v Sloveniji je najvišja v goriški regiji – 67,1 %.
- Odzivnost v Program Svit po letih, zaznamovanih z epidemijo covid-19, zopet raste, odzivnost moških je za 10 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk.
- Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 94,6 % oseb negativen, 5,4 % oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa.
- V okviru programa je bilo opravljenih 9.445 kolonoskopij in 6.887 histopatoloških preiskav.
- Povprečen čas do kolonoskopije v Programu Svit je bil v letu 2022 3 tedne, najdaljša čakalna doba pa 5 tednov od naročila na preiskavo.
- Zadnje objavljeno Letno poročilo Registra raka za leto 2019 navaja, da so presejalni programi, ki jih priporoča Svet Evropske unije in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšali umrljivost za te rake in njihovo incidenco. To velja tudi specifično za raka debelega črevesa in danke, ki ga s presejanjem odkriva Program Svit.
Program Svit rešuje življenja
Program Svit je rešil že marsikatero življenje. Svojo izkušnjo sodelovanja v presejalnem programu in pozitivno sporočilo z javnostjo delijo ambasadorji Programa Svit.
Samo Podgornik, dolgoletni ambasador Programa Svit: »Ozrem se nazaj in z radostjo ugotovim, da mineva že deset let od diagnoze 4. stadija raka debelega črevesa z metastazami na jetrih in jaz sem še kako življenja poln! Neskončna hvala, da je že takrat obstajal Program Svit, v katerem je bil odkrit moj rak, in da sem izkusil profesionalnost UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta. Ko sem leta 2015 postal ambasador, sem bil sprva zadržan, ker nisem dobro vedel, kako pomagati in ozaveščati ljudi. Potem sem dobil navdih pri svojem delodajalcu in ozaveščanje širil predvsem med pripadniki Slovenske vojske. V tem času sem se z veseljem odzival klicem vseh ljudi, ki so ob pozitivnih izvidih potrebovali pomoč ali le nasvet in prijazen pogovor. Stkali smo globoke vezi in po več kot sedmih letih kot ambasador sem prepričan, da za zdravstveno pomoč po odkritju raka ne sme biti čakalnih vrst in neracionalne birokracije. Ko nas, ambasadorje Programa Svit, tak pacient pokliče v svoji stiski, je edino prav, da mu pomagamo po najkrajši poti priti do ustreznega zdravljenja.«
Bojan Cizel se je Svitovim ambasadorjem pridružil lani. Iz lastnih izkušenj potrdi, da je bil po pozitivnem izvidu presejalnega testa hitro napoten na nadaljnje preiskave v okviru Programa Svit, tudi zdravljenje odkritega raka debelega črevesa je bilo v nekaj mesecih uspešno zaključeno: »V času, ko naš zdravstveni sistem bremenijo dolge čakalne dobe in včasih celo nedostopnost, je bila obravnava znotraj Programa Svit organizirana nadvse učinkovito. Res lahko rečem, da mi je Svit rešil življenje. Po taki izkušnji z veseljem pomagam tudi sam pri ozaveščanju – ljudje se morajo bolj zavedati, da bodo z vključitvijo in testiranjem imeli eno skrb manj glede svojega zdravja.«
Ljudje Programa Svit
Da kolesje Programa Svit deluje, so zaslužni sodelavci Centra za zgodnje odkrivanje raka (NIJZ), gastroenterologi, patologi, družinski zdravniki in medicinske sestre, ki skrbijo za številne procese. V zdravljenje bolnikov z rakom se vključujejo kirurške in radiološke ekipe. Prepoznavnost in zaupanje v Program Svit v okviru svojega dela dvigujejo številni zdravstveni delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti, sodelavci območnih enot NIJZ ter prostovoljci, ambasadorji in podporniki v različnih društvih in lokalnih okoljih.
V januarju 2023 je bilo iz poštnega terminala Centra za zgodnje odkrivanje raka v povprečju na dan poslanih 4.400 poštnih pošiljk od vabil, opomnikov, kompletov za odvzem vzorcev blata do izvidov presejalnega testa. Skupaj je bilo januarja poslanih 28.752 vabil in 17.076 testnih kompletov.
V laboratoriju v povprečju vsak delovni dan obdelajo 1.600 vzorcev, ki jih prejmejo od 800 ljudi. V januarju so skupaj obdelali 32.842 vzorcev. Pozitiven izvid presejalnega testa je imelo 850 oseb.
V klicnem centru dnevno odgovorijo na več kot 100 telefonskih klicev in odpišejo na do 100 sporočil po elektronski pošti. Z udeleženci s pozitivnimi izvidi presejalnega testa se dogovarjajo za termine kolonoskopij. V januarju je bilo v Programu Svit izvedenih 890 kolonoskopij – po prejetih podatkih se preiskave udeleži večina tistih s pozitivnim izvidom presejalnega testa.
Dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit: »V mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke želimo poudarili pomen ozaveščanja o pomembni bolezni, ki prizadene številne posameznike in njihove bližnje. V Sloveniji letno za to boleznijo zboli več kot 1.300 oseb. Rak debelega črevesa in danke je bolezen, ki je v veliki meri povezana s starostjo, nezdravim življenjskim slogom, boleznimi črevesa (polipi, kronična vnetna črevesna bolezen) in dejavniki genetske predispozicije.
Da bi zmanjšali tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, je pomembno spodbujati preventivne ukrepe, kot je redno sodelovanje v presejalnem programu in spreminjanje življenjskih navad, kar vodi k zdravi prehrani, telesni aktivnosti in prenehanju kajenja.«
Naredimo vsi skupaj nekaj več za svoje zdravje
Še vedno se vsaka tretja oseba vabilu Programa Svit ne odzove. Ker se rak na debelem črevesu v telesu razvija več let, preden se pojavijo simptomi, je dostikrat ob opaženih težavah bolezen že napredovala. Ukrepati je potrebno prej – z rednim sodelovanjem in odzivom na vabilo Programa Svit vsaki 2 leti si vsak udeleženec zelo poveča možnost, da morebitno bolezen pravočasno odkrijemo in v črevesu odstranimo spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za raka.