Ime in priimek: Marija Hrvatin

Poklic: višja upravna delavka

Okoliš v katerem sem doma – bivališče: Libna, občina: Krško, regija: Posavje – z občinami Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče, Bistrica ob Sotli

Moji konjički:

– branje knjig,

– pisanje pesmi, proze, dramskih in priložnostnih besedil (nekaj samostojnih knjižnih drobcev – pesniški zbirki za odrasle: Škatla s pokrovom, Zarjavela od vsakdanjosti; zbirka otroških pesmi Zakaj je sonce zjutraj vstalo?; zbirka kratke proze Vaška smrkljica/Mestni pobalin),

– priprava literarni večerov, sodelovanje na literarnih nastopih, literarne delavnice,

– druženje s pozitivnimi osebami,

– potovanje in raziskovanje zanimivih krajev, ob tem pa spoznavanje novih ljudi;

Ponosna sem na:

– življenje, ki mi je nudilo takšno izbiro na prehojeni poti, da sem tukaj in zdaj, da se lahko spominjam preteklosti, da se veselim vseh lepih trenutkov, ki si jih pokloniva z možem, da prejemam ljubezen od svojih petih otrok in jim jo lahko tudi dajem, da me mojih pet vnukov vedno znova razveseli in da sem njihova draga babi, ki jih imam zelo rada,

– ponosna sem še na marsikaj, najbolj pa na svojo trdno in močno vero, ki me je 23. julija 2013 vrnila v novo življenje;

V življenju me veseli:

– veliko tega, vendar najbolj si želim, da bi s svojimi besedami in dejanji pomagala prebroditi začetne težave vsem tistim, ki se morebiti znajdejo v težkih življenjskih preizkušnjah, predvsem pa imam neizmerno željo, da bi mi uspelo osvestiti mnoge, ki na prvi pogled nimajo prav nobenih zdravstvenih težav,

– vesela pa bi bila tudi, da bi mi uspelo napisati neke vrste priročnik za vse operirane, ki se neuki znajdejo v novi življenjski situaciji in se soočajo z različnimi travmami,

– tudi vse tisto, kar sem že počela in mi je dano, da bom tudi v prihodnje – nove pesniške in prozne zbirke, literarni nastopi in literarna druženja,

– ostati zvesta tudi posavskemu spletnemu in tiskanemu časopisu in s prijetnimi sodelavci sooblikovati zanimive prispevke za naše krasne bralke in bralce;

Za sodelovanje kot ambasadorka pri Programu Svit sem se odločila:

zaradi lastne izkušnje, ki mi je ponudila prevrednotiti vrednote. Zavedati sem se začela, da je v življenju najpomembnejše le zdravje, ki sem ga velikokrat porinila na stranski tir. Prijaznost in vztrajnost sodelavcev v Programu Svit je bila tista svetla točka, da danes lahko to pišem. Ne upam pomisliti, kako bi bilo v nasprotnem primeru. Zdravstvenih težav nisem občutila, pa vendar je bila v blatu kri. Sledilo je soočenje z boleznijo, ko sem smrti dobesedno zrla v oči. Uspelo mi je ostati močna in zbrana ter prestati operacijo, čeprav imam strašno fobijo do belih halj. Kako pomembno je razmišljati o svojem zdravju, kako pomembno je zaupati ljudem, ki so poklicani, da te vodijo do tega, nenazadnje pa, kako pomembno je spregovoriti o svojih izkušnjah, je bilo moje vodilo, da postanem ambasadorka Svita in prepričane prepričam, da ni potrebno umreti zaradi sramu ali kakršnih koli drugih zadržkov.